ŠTUDIJE

O KONCEPTU ŠTUDIJ PRIMEROV

S sedmimi študijami primerov smo raziskali nekaj skupin priimkov, katerih svojilne oblike smo v aplikaciji zaznali kot težavnejše bodisi zaradi razkoraka med pravopisnimi pravili in dejansko rabo bodisi v trenutnih pravilih niso jasno definirane ali so definirane kot dvojnične. Predlogov za raziskav je bilo več kot petindvajset in so nastali kot rezultat skupnega razmisleka Roka Dovjaka, dr. Helene Dobrovoljc, Kristine M. Pučnik in dr. Irene Stramljič Breznik.

Zavedamo se, da z uporabljeno metodo, ki vključuje za posamezne tipe priimkov zelo različno število priimkov (od najmanj 20 do 100), ni mogoče izvesti posplošitev. Izidi študij so lahko deloma subjektivni in odvisni od različnih okoliščin raziskovanja. Da bi študije pri načinu zbiranja podatkov čim bolj objektivizirali, smo pripravili vsebinska in formalna navodila za njihovo izvedbo.

ŠTUDIJE PRIMEROV:

1. Zapis svojilnega obrazila (-ev ali -(j)ev ali -ov) pri prevzetih priimkih na -ia [ija], -io [ijo] in -eo [eo] z naglasom na nezadnjem zlogu

2. Podaljšava večzložne osnove na -r z j na primeru tujih priimkov, katerih nosilci so osebe moškega spola

3. Obravnava polglasnika, zapisanega z a, e, i, u, v angleških priimkih

4. Pojavitev moških priimkov z izglasnim -e v rodilniški in svojilni obliki v korpusih

5. Obravnava priimkov z izglasnim sklopom -ts

6. Izražanje svojine pri priimkih na govorjeni c, ki je zapisan veččrkovno

7. Neimenovalniške oblike in svojilni pridevniki iz skandinavskih priimkov