LASTNA IMENA

Lastna imena so poimenovanja posameznih živih bitij, tudi živali, zemljepisnih in stvarnih danosti, npr. imena krajev, delov zemeljskega površja, nebesnih teles, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, umetnostnih del. Ločimo osebna (Srečko, Kosovel, Slovenec), zemljepisna (Evropa, Zemlja, Maribor) in stvarna lastna imena (Unicef, Požganica, Mona Liza).

OSEBNA LASTNA IMENA

Osebno lastno ime je ime človeka ali človekolikega bitja. V preteklosti je bilo to ime enodelno enobesedno (Črtomir) ali večbesedno (Sokolje oko). Danes je večinoma dvodelno, tj. sestavljeno iz imena (Janez) in priimka (Novak).
Ime, imenovano tudi rojstno ali krstno, velja za uradno ime, ki nas ločuje od drugih oseb z enakim priimkom. Priimek je dedno uradno poimenovanje, ki kaže na pripadnost človeka določeni družini. Med osebna imena prištevamo tudi vzdevke, ki so nastali pozneje kot imena in so se rabili za dodatno označevanje oseb, dokler se ni razvil sistem označevanj z imenom in priimkom. Pogosto so se izoblikovali na osnovi poklica, dejavnosti, lastnosti ali osebne značilnosti in so se neredko razvili v priimke. Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime in nato priimek, na primer Ivan Tavčar. V abecednih seznamih pišemo včasih priimek pred imenom, najbolje z vejico, na primer Prešeren, France.

Preglednica: Struktura dvodelnih osebnih lastnih imen

Dvobesedni priimki se lahko pišejo na različne načine. Pri domačih se je uveljavil ali zapis z nestičnim vezajem (Kocjan - Barle), tj. enako kot med osebnim imenom in vzdevkom (Karel Destovnik - Kajuh), ali pa brez vezaja (Irena Stramljič Breznik). Pri tujih priimkih pa pogosto srečujemo zapis s stičnim vezajem (Lévi-Strauss) ali celo brez (Lévi Strauss).

Še o posebnostih osebnih lastnih imen

• Osebno ime je lahko psevdonimno (skrivno) in se uporablja ali sámo ali za pravim imenom, na primer Prežihov Voranc, Josip Murn - Aleksandrov, Koseski ...;

• namesto priimka uporabljamo stalne pridevke po krajih ali po kateri izmed značilnosti oz. posebnosti, na primer Herman Celjski;

• posebni pridevek k imenu in priimku, ki kaže na rod, pripadnost, hišno ime ipd., pišemo z veliko začetnico, na primer Janez Bleiweis pl. Trsteniški;

• zgodovinska in domišljijska imena ljudi so lahko enodelna večbesedna, pri njih pišemo z veliko začetnico samo prvo besedo, na primer Rdeča kapica;

• tuje predložne in podobne dele priimka (t. i. predimke) pišemo citatno, na primer A´Beckett, de la Fontaine, McCarthy (Toporišič 1992: 168–169, SP 2001: 10–11, Keber 1996: 16–17).

Izvor osebnih lastnih imen

Osebna lastna imena so domača, npr. Janez Novak, ali prevzeta, npr. Thomas Basin, katerih pisno podobo (razen izjem) ohranjamo (SP 2001: 23–24). Oba dela imata lahko tudi več sestavin, npr. Janez Gašper Novak Jurčič ali Antoine François Prévost d'Exiles.

Struktura večbesednih tujih oziroma prevzetih priimkov

Tuji priimki so lahko eno-, dvo- ali celo večbesedni. To pomeni, da so lahko sestavljeni iz dveh (redko tudi več) priimkov. Priimku oziroma priimkoma je lahko pridružen še predimek ali celo dva. Predimek je predložni ali podobni del priimka, ki ga pišemo citatno. Možnih kombinacij v zapisu priimka s predimkom je več. Upoštevali bomo razdelitev (Weiss 1994: 18–29), ki z oznako »neločljiv« predimek usmerja na njegovo upoštevanje pri sklanjanju priimka brez rojstnega imena ali pri besedotvorni izpeljavi iz priimkov, npr. pri tvorbi svojilnih pridevnikov:

1. enobesedni priimki z nestičnim neločljivim predimkom:

• enim brez ločila, pisanim z veliko ali malo začetnico: (Charles-Édouard Jeanneret-Gris) s psevdonimom Le Corbusier; (Perez) de Cuellar; (Herbert) von Karajan;

• dvema brez ločila, pisanima z veliko ali malo začetnico: (François) De la Roche; (Jorge) de la Vega;

• enim z ločilom (okrajšava): St. John;

2. enobesedni priimki z nestičnima ločljivim in neločljivim predimkom: (Jean) de La Fontaine;

3. enobesedni priimki z nestično-stičnim in ločljivo-neločljivim predimkom: (Arnaud) de L'Estoile, (Pierre) de l'Estoile;

4. dvobesedni priimki z vmesnim nestičnim neločljivim predimkom:

• enim, pisanim z malo začetnico: (Jose) Ortega y Gasset;

• dvema, pisanima z malo začetnico: (Pedro) Calderon de la Barca;

5. enobesedni priimki s stičnim neločljivim predimkom:

• eno-, dvo- ali veččrkovni z opuščajem, pisani z veliko ali malo začetnico: (Gabriele) D'Annunzio, (Joseph Raymond) Mc'Carthy, (Joseph) Dall'Abaco, (Eugen) d'Albert;

• veččrkovni brez opuščaja: (Edward) MacDowell.