O PROJEKTU SPiPP 1

(Od 15. 2. do 14. 6. 2019)

Pričujoči spletni pripomoček vsebuje 800 priimkov, katerih nosilci so tuje osebe moškega spola: 750 na črko b iz Velikega splošnega leksikona DZS (2006) in še dodatnih 50 aktualnih priimkov, tj. enega ali dva za vsako od preostalih črk abecede. Uporabniku so na voljo informacije v pisni in zvočni obliki. Zapisani so: osnovna (imenovalniška) oblika priimka in njen fonetični zapis, poreklo in glavni podatki o nosilcu, obliki za rodilnik in izražanje svojine ter šifra pravila, po katerem je svojilna oblika tvorjena. Osnovna, rodilniška in svojilna oblika so opremljene še z zvočnimi posnetki. Skupaj z dvojnicami je zajetih več kot 2500 zapisanih oblik in prav toliko zvočnih posnetkov. Aplikacija je rezultat štirimesečnega dela študentov FF, FNM in PEF Univerze v Mariboru (od 15. 2. do 14. 6. 2019) v okviru Javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020.

Vodji projekta: red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, Darinka Koderman Patačko, univ. dipl. slov. in angl.
Sodelujoči študentje: Kaja Beriša, Nika Blagne, Anja Brelih, Lenart Fajfar, Ana Helbl, Ana Janžekovič, Maša Jazbec, Nina Kopič, Klementina Selčan in Martina Slankovič

Vnaprej hvala za konstruktivne pripombe, kritike in predloge, poslane na e-naslov projekt.spipp@um.si, ki jih bomo preučili in upoštevali pri izpopolnjevanju aplikacije.

Zakaj svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov

Tvorba svojilnih pridevnikov iz tujih lastnih imen spada med težja pravopisna vprašanja in posega v sporazumevalne kompetence vseh uporabnikov jezika. Zahteva namreč hkratno poznavanje pravil slovenskega glasoslovja, oblikoslovja in besedotvorja, za pravilno tvorbo svojilnega pridevnika iz tujega oziroma prevzetega priimka pa je treba poznati tudi njegov izgovor, ki se neredko zelo razlikuje od zapisa. Ob številnih zadregah, s katerimi se zaradi tega srečujemo govorci, zlasti kadar želimo izraziti svojino za tuje moške priimke, in napakah, ki jih delamo ob tem, se je porodila zamisel o pripravi spletnega pripomočka, s katerim bi si jezikovni uporabniki lahko pomagali pri iskanju in tvorbi ustrezne oblike.

Zastavljeni cilji

• Razviti prosto dostopno spletno aplikacijo s 500 izpriimkovnimi svojilnimi pridevniki z zapisom in izgovorom.

• V posebnem razdelku dodati nekaj osnovnih pravil za tvorbo oblike, ki izraža svojino.

• Uporabnikom omogočiti dostop do oblik z vpisom osnovne oblike priimka.

• Uporabnikom omogočiti predlaganje novih priimkov.

• Širiti jezikovne kompetence govorcev slovenščine v sodelovanju z društvom, ki skrbi za visoko jezikovno raven medijskih vsebin.

Partnerji

Glavni partner Filozofske fakultete v Mariboru kot prijaviteljice projekta je bilo Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), ki sta ga zastopali strokovna mentorica in bralka zvočnih posnetkov. Posebno naklonjenost in podporo projektu so izkazali vodstveni in strokovni delavci zavoda RTV Slovenija: Radio Slovenija je v svojih studiih omogočil brezplačno snemanje zvočnih posnetkov s profesionalno radijsko napovedovalko in pri tem zagotovil vso tehnično in strokovno podporo.

Lokacije izvajanja projekta

• Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

• Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (Ljubljana)

• RTV Slovenija (Ljubljana)

Oblike projektnega dela

Projektno delo je bilo zasnovano v več oblikah:

• redna srečanja članov projektne skupine s pedagoško in strokovno mentorico;

• organizirana interna izobraževanja mentoric za sodelavce projekta;

• organizirana izobraževanja z vabljenimi strokovnjakinjami iz prakse za projektno skupino in širšo publiko;

• individualne konzultacije mentoric s člani skupine po različnih komunikacijskih poteh.

Faze projektnega dela

• Prva

Načrtovanje in priprava za delo: podrobna predstavitev vsebine in ocene projekta, medsebojno spoznavanje študentov vseh smeri, pedagoške in strokovne mentorice, predstavitev in dopolnjevanje projektnega načrta, študij literature, izobraževanje za opravljanje nalog, predvsem usvajanje pravil tvorbe svojilnih pridevnikov iz tujih moških priimkov.

• Druga

Od teorije k praksi: izpisovanje priimkov na črko b iz Velikega splošnega leksikona (2006), večkratni pregledi izpisov in tvorjenih oblik (tako študentje kot obe mentorici); obisk zavoda RTV Slovenija: spoznavanje osebja, ogled prostorov, opreme, arhivov in studia, v katerem so bili posneti zvočni posnetki s profesionalno radijsko napovedovalko.

• Tretja

Izdelava, preizkušanje in promocija aplikacije: oblikovanje za uporabnika všečne in funkcionalne predstavitvene strani, vnos podatkov iz preglednice in povezava s pred tem urejenimi zvočnimi posnetki, vsebinsko oblikovanje spremnega besedila v zavihkih in večkratni sočasni pregledi ter poslušanje oblik v aplikaciji; izboljševanje in popravljanje; priložnostne predstavitve in prikazi; popravljanje in dopolnjevanje, tudi na podlagi priporočil prvih preizkuševalcev.

Rezultati in prispevek k reševanju aktualnih družbenih vprašanj

Osrednji izdelek projekta je uporabna prosto dostopna spletna aplikacija z izvirnim logotipom in likom Spippka. Čeprav je bilo prvotno načrtovanih le 500 gesel, vsebuje oblike za 800 tujih priimkov moških oseb: 750 na črko b iz Velikega splošnega leksikona (2006) in iz sodobne rabe še dodatnih 50 z drugimi začetnicami. Uporabnikom ponuja njihove rodilniške in svojilne oblike, pospremljene s posnetki izgovora, ter podatek o tipu tvorbe.

Jezikovno orodje je namenjeno širši javnosti, predvsem jezikovnim uporabnikom, ki se želijo pisno in govorno kultivirano izražati. Tovrsten spletni pripomoček je splošno uporaben, hkrati pa ponuja možnost za nadaljnje razvijanje v smeri avtomatskega sintetiziranja oblik na podlagi zakonitosti, ki bi jih bilo mogoče izluščiti iz zbranih primerov.

S širitvijo jezikovnih kompetenc materinščine v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev kot partnerjem, ki si prizadeva za visoko jezikovno kakovost medijskih vsebin, smo prispevali tudi k reševanju aktualnega družbenega vprašanja, povezanega z jezikovnim izobraževanjem, ter s tem k dvigu ravni funkcionalne pismenosti vseh tipov govorcev. Ti lahko tudi tako postajajo samozavestn(ejš)i uporabniki slovenščine, kakor predvideva Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023.

Zahvala

Za pomoč pri projektu, v katerem smo pridobili veliko koristnih izkušenj in spoznali strokovnjake z različnih področij, se zahvaljujemo vsem, ki so nas podprli, še posebej spodaj naštetim.

• Projektnemu partnerju, Društvu slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, za sodelovanje in strokovno podporo.

• Zavodu RTV Slovenija za predstavitev ustanove in snemanje v studiih Radia Slovenija. Oboje so omogočili: direktor Mirko Štular, Alenka Kovačič, Janez Ravnikar, Janez Podlesnik, Vladimir Jovanović in radijska napovedovalka Ana Bohte.

• Doc. dr. Igorju Pesku za strokovno podporo pri pripravi spletne aplikacije.

• Študentoma Mitju Gorzi in Petru Bernadu, ki sta bila z nami na začetku projekta, Luciji Jurić za pomoč pri izdelavi lika ter Žigu Patačku Kodermanu za pomoč pri aplikaciji.

• Vsem, ki so nam pomagali z nasveti, saj je sleherni drobec pripomogel h končnemu uspehu. To so bili tudi: Mateja Juričan, Ivan Lotrič, Polona Mertelj, Kristina Mlakar Pučnik, izr. prof. dr. Jutka Rudaš, Živa Švigelj, Ilinka Todorovski in še kdo.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.