VSEBINSKA NAVODILA ZA ŠTUDIJE PRIMEROV

Namen naših študij je preveriti neimenovalniške oblike priimkov izbranega tipa in iz njih tvorjene oblike za svojino v navedenih virih in hkrati podati podatke o pojavitvah njihovih oblik v rabi.

1 Nabor priimkov:

1. ustrezne primere priimkov za študijo najprej poiščemo v združeni tabeli SPiPP 1 + 2 (1353 priimkov) in jih izpišemo;

2. če je teh priimkov zelo malo (manj kot 20), jih več poiščemo po VSL; ustrezati morajo iskanemu tipu;

3. tako zbrani seznam priimkov raziščemo v spodaj naštetih virih.

2 Viri po zaporedju in zanesljivosti:

2.1 SP 2001

2.2 e-Pravopis

2.3 Jezikovna svetovalnica

2.4 Gigafida 2.0:

1. vtipkamo priimek v okence: Iskanje ali

2. vtipkamo zadnje izglasje z zvezdico v okence Seznam: *xxxx, npr. *eo.

Dobimo seznam besed na -eo, izberemo osebna lastna imena, npr. Galileo, kliknemo nanj in dobimo konkordance, v katerih se priimek pojavlja v vseh sklonih in lahko tudi svojilni pridevnik; le konkordance je treba preveriti; oz. v Seznam vtipkamo obliko svojine, ki jo predvidevamo, npr. *eov (npr. za Galileov) ali *ejev (npr. za Galilejev) in preverimo konkordance ter razmerja med oblikami, ki se pojavljajo

2.5 Nova beseda

2.6 KAS Na spletu

2.7 Google: upoštevamo le slovenska besedila

2.8 SP 1962 Pravopisi.trojina.si: Na spletu

3 Pred raziskavo predelamo študije oz. za raziskovane priimke relevantne njihove dele:

3.1 Pravopisna problematika v poglavjih glasoslovje, oblikoslovje in besedotvorje. V: H. Dobrovoljc, N. Jakop (ur.), 2011: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC. 122–142. Na spletu

3.2 M. Kocjan: Končaj v tujih moških lastnih imenih iz evropskih jezikov

3.3 G. Ilc, A. Stopar: Pravopisna obravnava angleškega nemega -e

3.4 Š. Arhar Holdt, M. Stritar: Korpusna analiza podaljševanja samostalnikov moškega spola na -o. V: N. Jakop, H. Dobrovoljc, 2012: Pravopisna stikanja. Ljubljana: Založba ZRC.

FORMALNA OBLIKA ŠTUDIJE

NASLOV:

Izvleček: (do 5 vrstic)

Uvod: Odgovorimo na naslednja vprašanja:
Kakšen je namen študije?
Zakaj je pomembna za aplikacijo? (Pogosto gre za naše dvojnice, ki so rezultat priporočenih napotil v veljavnih pravopisnih priročnikih – to je treba dobro preveriti in se sklicevati, kaj lahko o raziskovani problematiki izvemo v SP 2001, Jezikovni svetovalnici …).
Kaj smo preverjali s študijo?
Katere vire smo uporabili?

Jedro:
Sistematična predstavitev rezultatov raziskave z dodanimi preverljivimi podatki o številu pojavitev, o variantah pojavitev v virih in komentar o npr. z normativnega vidika jasno prepoznavnih napakah (npr. obrazilo -in pri npr. moških priimkih na -a). V tem delu ne dodajamo preglednic za konkretne priimke. Rezultate podamo opisno in po potrebi ponazorimo z izseki besedila iz vira (ki potrjujejo našo rešitev ali kažejo odstopanje od nje v aplikaciji).

Sklep:
Prinaša ugotovitve o obnašanju raziskanih priimkov na podlagi podatkov v virih in soočenje z rešitvijo v naši aplikaciji. Pri dvojničnih oblikah pa podamo oceno, katera oblika v dvojnični možnosti je glede na pojavitve v virih pogostejša ter kako nas napotuje teorija (normativni priročniki iz virov (2.1–2.3), kako njihove rešitve podpirajo viri od 2.4 do 2.8 in kašne so morebitne predlagane rešitve iz študij (točka 3.1–3.4).

Literatura:
Poenoteno navajanje kot predpisujejo Navodila avtorjem za objavo v Slavistični reviji.

Priloga:
Preglednica obravnavanih priimkov s frekvencami oblik.